Ferate v Sloveniji

Gorniška disciplina - “ferate” izvira iz Italije, iz rojstnega kraja ferat, Dolomitov. Od tod tudi ime "via ferrata" (železna pot). Bolj slovensko jih imenujemo zavarovana plezalna pot, lahko tudi plezalna pot PP).

Ferate - kazalo

Kaj je ferata, via ferata

Kaj je ferata – zavarovana plezalna pot

Dandanes je feratanje zelo popularna športna disciplina. Z razvojem športnih ferat, katere so lahko dostopne, krajše, kar pa ne pomeni, da niso zahtevne, se lahko na ferato odpravimo popoldne po službi in je prijetna oblika rekreacije. Seveda potrebujemo opremo za ferate (samovarovalni sistem, plezalni pas, čelado, rokavice so zelo dobrodošle in primerno obutev). Velikokrat je najceneje izbrati kar komplet (via ferata set). Potrebujemo še znanje, da bo naše feratanje varno.

Ko je v Alpe začelo zahajati vse več ljudi, se je kaj hitro pojavila potreba kako množici omogočiti varne dostope na sicer težko dostopne vrhove. Oziroma kako svet, ki je bil dostopen le alpinistom, plezalcem, resnim gornikom, odpreti za pohodnike, za manj vešče raziskovalce gora. Tako so v začetku le težje, nevarnejše dele poti opremili s klini in jeklenicami. Kar je kasneje vodilo v vse več. In razvila se je nova gorniška disciplina – “ferate”. Rojstni kraj te nove discipline so Dolomiti. Od tu tudi izvira posplošeno ime ferata (ital. via ferrata / prevod; železna pot) oz. po naše zavarovana plezalna pot ali kar le plezalna pot (PP), a ta dva termina sta precej manj v rabi.

Športne ferate

Gremo na zajle, športne ferate vabijo! Izraz morda ni najbolj posrečen, toda vzporednica s športnim plezanjem se ponuja sama po sebi (seveda le kar se izraza tiče). Športne ferate so začele nastajati precej kasneje kot klasične, dolge ferate. V Franciji in Švici, so začeli z opremljanjem ferat precej kasneje, ko je bil poklic gorskega vodnika že uveljavljen. S feratami v visokogorju bi ta svet naredili dostopnejši pohodnikom in s tem bi odvzeli pomemben kos dela gorskim vodnikom.

Tako so začeli z opremljanjem ferat v nižjem, dostopnejšem svetu. Vse bolj so opremljali gladke, previsne stene, težavnost se je začela stopnjevati in stvar je začela dobivati popolnoma športni vidik.

Na ferate tako že nekaj časa ni potrebno iti več visoko v hribe. V opremljeno plezalno pot zdaj lahko vstopimo tako rekoč s parkirišča. Ponudba se je v zadnjih letih zelo povečala. Glavni cilj ni priti na vrh kakšne gore ali stene, ampak zgolj plezati po klinih in jeklenicah. Linije velikokrat ne sledijo naravnim prehodom, ampak namenoma iščejo težave. Tako se je tudi pri feratah izoblikovala težavnostna lestvica. Od A navzgor, pa tja do F oz. G, kar je trenutno najvišja ocena.

Vzorčen primer je ferata Grančišče - Ferata Mojstrana. Dostop od parkirišča 5 minut, 180 višinskih metrov, s podrobno oceno vsakega detajla, opis ferate je kot opis daljše plezalne smeri in taka je tudi skica.

In če že omenjamo plezanje, potem je treba upoštevati, da so padci na feratah lahko zelo neugodni, saj se ne amortizirajo z vrvjo, kot pri plezanju. Zato je izbira opreme še kako pomembna in dobro je, da se pri tem obrnemo na izkušene ekipe. Ključni del je seveda varovalni sistem, pa pas (lahko je običajen plezalni), čelada in rokavice. Čevlji so lahko nizki, polplezalni. Nahrbtnik v športni ferati lahko tudi pogrešamo oz. imamo le manjši, lažji nahrbtnik z mehom za vodo in kakšno malenkostjo.

In če ne drugje, se prav pri ocenah pokaže nekaj dilem tovrstno nadelanih poti. Namreč, težavnost ferate velikokrat ni v ničemer pogojena s konfiguracijo stene in naravno razčlenjenostjo, ampak s preprosto odločitvijo: kako pogosto se fiksira jeklenica in koliko klinov se zabije. Tako hitro pridemo do absurdne situacije, kot je čez previs viseča jeklenica, pritrjena na vsakih nekaj metrov. In ocena F je tu! Ali pa 20 m lestev, kaj ima to s plezanjem, z gorami? Seveda pa ni prav, da po takšnih primerih sodimo celotno dejavnost. Lepo speljana ferata po naravnih prehodih z dovolj racionalno izbiro železja je za neplezalce zanimiva oblika "plezanja".

Zahtevnost - ocene ferate

Zahtevnost ferate se ocenjuje s črkami, od najlažje A, do najtežje G. Pri "ferati" A običajno ne potrebujemo samovarovalnega kompleta.

Ocenjevanje ferat - Zahtevnost ferat od ocene A do najtežjih F/G

  • Zahtevnost ferate A:
    Z oceno A so označeni predeli na zavarovani planinski poti, kjer je odsek poti za varnost opremljen z jeklenicami in klini. To je večina zahtevnih zavarovanih planinskih poti pri nas.
  • Zahtevnost ferate B:
    Ferata z oceno B je lažja, primerna za začetnike. Opremljena je z vso potrebno "železnino" in tako je napredovanje lahko in uživaško. Tu je potrebna oprema za feratanje.
  • Zahtevnost ferate C:
    Ocena C, že preide na "prave" ferate. Kljub temu, da ocena C sodi že v kategorijo težjih ferat, je še vedno primerna za večino od nas. Potrebno je že nekaj moči v rokah in celem telesu, a takšne napore povprečen pohodnik, gornik zmore brez večjih težav.
  • Zahtevnost ferate D:
    V ferato z oceno D se moramo podati že malce fizično pripravljeni. Ocena D pomeni težjo športno ferato, kjer se srečamo s previsnimi odseki, odseki le z jeklenico in brez jeklenih opor za noge ...
  • Zahtevnost ferate E:
    Za oceno E moramo biti fizično in psihično še bolje pripravljeni. Previsnih odsekov je več oz. so daljši, opor za noge ni ali jih je zelo malo, zato je moč rok in celotnega telesa pomembna. To so zelo težke ferate in plezalne izkušnje pridejo še kako prav.
  • Zahtevnost ferate F in G:
    Oceni F in G pomenita najtežje ferate. Previsni odseki so zelo dolgi, lahko je tudi streha. Plezalno znanje je njuno potrebno in tudi znanje vrvne tehnike. Ferate te težavnosti so precej redke, pri nas jih nimamo.

Najtežja ferata na svetu

Verjetno najtežja ferata na svetu je Extraplomix na Kanarskih otokih (Gran Canaria). Nastala je leta 2012, ima oceno G. Priporočljivo je obvladati VII plezalno stopnjo. Pozorni moramo biti, da noge ves čas ostajajo v stiku z jeklenico. Ko obvisijo v zraku....skorajda ni več pomoči.

Ferata Nassfeld Avstrija - Zahtevnost ferate E

Ferate v Sloveniji

Nazaj k lepemu, nazaj k nam! Pri nas je na voljo že kar nekaj lepih športnih ferat za popoldanske užitke. Ravno pravi čas, da si pogledamo kam jo bomo mahnili v letošnji sezoni. Nekaj predlogov tistih najbolj slavnih domačih ferat:

Priporočamo izbor najboljše opreme za ferate

Ferata Hvadnik (Gozd Martuljek)

Zelo lepa ferata, mestoma opremljena z visečimi mostovi, da lahko prečimo sotesko. Ferata poteka po soteski potoka Hladnik in je izjemna dogodivščima ko večkrat prečimo deročo vodo ali plezamo po jeklenici, speljani po gladki skali nad vodo. Nudi prijeten hlad v vročih poletjih. Na vrhu nas zagradi z izjemni razgledom na Martuljško skupino.

Zahtevnost: srednja (ocena B, mestoma C), primerna za skoraj vsakogar tudi začetnike.
Preplezamo cca 250m višinske razlike in skupaj potrebujemo cca 2-3 ure.
D:10 minut, S: 30 minut
Parkirišče

Ferata Jerm’n (Jerman) (Gozd Martuljek)

Lepa, a zahtevna ferata. Poslastica za vešče feratarje v vročih poletnih dneh. Že sam začetek do Jermanovega slapu nam postreže oceno D. Nato prečimo slap čez viseči most in nato se nadaljuje težji del, ves čas z oceno D, mestoma E. Višje nam ferata postreže še en viseči most. Prava športna ferata!

Zahtevnost: zahtevna (ocena D, mestoma E), primerna za izkušene. 
Preplezamo cca 280m višinske razlike in skupaj potrebujemo cca 2 uri.
D:10 minut, S: 30 minut
Parkirišče
Skica - vir:bergsteigen.com

Ferata Mojstrana

Tu najdemo dve ferati, eno precej lahko in eno malce zahtevnejšo. Obe se nahajata skorajda sredi vasi, nasproti Slovenskega Planinskega muzeja (tu je tudi parkirišče). Prva, lažja, Aljaževa pot, je primerna za začetnike (ocena B). Druga, težja, Pot mojstranških veveric, je za malce bolj vešče feratarje (ocena C, mestoma D). Na vrhu nas pričaka pomanjšana kopija Aljaževega stolpa.

Zahtevnost: Aljaževa pot (B) - primerna za skoraj vsakogar tudi začetnike,
Zahtevnost: Pot mojstranških veveric, zahtevna (ocena C, mestoma D)

Preplezamo cca 180m višinske razlike in skupaj potrebujemo cca 2 uri.
D:10 minut, S: 30 minut
Parkirišče

Ferata Mojstrana - Vrh Aljažev stolp

Ferata Ožarjeni Kamen (Bohinjsko jezero)

Lepa ferata, po razu, nudi čudovite razglede na Bohinjsko jezero. Tukaj smo lahko tudi sredi poletja sami, le malce nad jezero se moramo povzpeti. A pazljivo, ker je ferata izpostavljena, jeklenica tanjša kot smo vajeni, nas sonce lahko precej zdela, jeklenica pa je vroča (obvezne rokavice). Tudi skala je malce razdrapana in krušljiva. Sodi v skupino težjih ferat - ni primerna za začetnike. A celotno ferato se nam ponuja čudovit razgled. 

Zahtevnost: težja ferata (ocena C, mestoma D)
Preplezamo cca 300m višinske razlike in skupaj potrebujemo cca 3 ure.
D: 30 minut, S: 1 ura
Parkirišče
Skica: vir.hribi.net

Ferata Spodnji plot (Zelenica)

Zavarovana plezalna pot je speljana prek južne stene Spodnjega plota, v spodnji polovice se razcepi in v zgornjem delu poteka po dveh variantah (levi lažji in desni težji del), ki se zaključita z izstopoma v bližini vrha. Višinska razlika od vstopa do izstopa je le 90m, skupna dolžina poti-jeklenice (z obema krakoma) je skoraj 200 mestrov.

Naša najtežja ferata ima malce daljši dostop, kot smo vajeni za športne ferate. Iz Ljubelja se moramo povzpeti do Doma na Zelenici in še malce naprej. Ferata se začne s težavnostjo D in se višje razcepi. Lahko izbiramo lažjo ali težjo varianto. Levi krak je lažji, ocenjen z oceno B-C (ne pozabimo začetka D). Desni krak ima kar nekaj mest z oceno E. Priporočljivo je obuti plezalke in tudi dodatna popkovina za vmesno počivanje pride prav.

Zahtevnost: leva, lažja ferata (ocena C, mestoma D)
Zahtevnost: desna, težja ferata  (ocena E) - najtežja Slovenska ferata
Preplezamo "le" cca 90m višinske razlike in skupaj potrebujemo cca 4 ure.
D: 1.5 ure, S: 1 ura
Parkirišče
Skica - vir:bergsteigen.com

Ferata Spodnji plot (Zelenica)

Ferata Češka koča (Jezersko)

Naša težja ferata nad čudovitim Jezerskim. Prvi, težji del lahko "obvozimo" in se podamo le v zgornji del. Spodnji del se začne z oceno C-D, nato malce predaha in najtežji del, previsni del, z oceno E. Nad tem previsom se nato priključi "obvoz". Kljub temu, da vrhnji del ni več tako težak, je še vedno zahteven in se ponaša z oceno C. Ferata ni primerna za začetnike. A nudi lepo plezanje in prijeten zaključek na Češki koči.

Zahtevnost: težja ferata  (ocena D, mestoma E)
Preplezamo cca 300m višinske razlike in skupaj potrebujemo cca 3 ure.
D: 40 minut, S: 1 ura
Parkirišče
Skica - vir:bergsteigen.com

Ferata Češka koča (Jezersko)

 

Gonžarjeva peč (Vinska Gora)

Gonžarjeva peč nad Vinsko Goro nedaleč od Velenja velja za prvo ferato v Sloveniji.  Je kratka in jedrnata. Ferata velja za zahtevno.

Zahtevnost: težja ferata (ocena D, mestoma E)
Preplezali bomo cca 130 m višinske razlike in skupaj potrebovali bomo cc 1 uro.
D: 10 minut, S: 20 minut
Parkirišče
Skica - vir:bergsteigen.com

 

Ferata Lisca (Posavje)

Prijetna športna ferata s malce težjim zaključkom. Večji del ferate je ocenjen B-C, zadnjih nekaj metrov C-D (ta težji del lahko tudi "obvozimo" po levi). Sama ferata nam nudi lepe razglede na dolino Save.

Zahtevnost: lažja ferata (ocena C, mestoma D)
Preplezamo cca 130m višinske razlike in potrebujemo cca 2-3 ure.
D: 20 minut, S: 1 ura

Parkirišče

 

Otmarjeva ferata (Gradiška tura)

Izjemno lepa, razgledna ferata v pogorju Nanosa. V preteklosti bolj znana kot Furlanova pot. Opremljena odlično. Težavnosti ocene B in nekaj malega ocene C. Ferata ni zahtevna, a užitki so lepši, če imamo nekaj predznanja. Je pa Gradiška tura precej obiskana ferata in mogoče je obisk le te med tednom bolj primeren kot za vikend.

Zahtevnost: lažja ferata (ocena B, mestoma C)
Preplezamo cca 130m višinske razlike in potrebujemo cca 2-3 ure.
D: 20 minut, S: 1 ura
Parkirišče

Skica - vir:bergsteigen.com

 

Zemljevid ferat - lokacije ferat in parkirišč

 

Priporočamo:

 

 

Namigov za feratanje na domačih tleh je več kot dovolj. Priporočamo obisk arhiva ferat v Slovenij in tujini, kjer boste našli tudi skice ferat. Celoten članek v reviji Sokol v PDF obliki!
Srečno pot!