Reportaža - plezalni tabor v Boinju 2016

Plezalni tabor v Boinju 2016 je uspel!

Premagali smo kar nekaj smeri, nekaj tudi plavali, obiskali planine, igrali nogomet, gradili možice, spoznali prve korake na slacklinu, nekateri poizkusili tudi acroyogo, se uspešno borili z vremenom in celo bowlali smo…

Od srede 17.8. do nedelje 21.8.2016 je bil naš dom Kamp Danica v Bohinjski Bistrici. Kamp Danica je super, super urejen, prijeten, na super lokaciji – reka Sava je tu odlična za kopanje, iz kampa vodi kolesarska steza do jezera…

Plezalni tabor sva vodili jaz (Vanja Eržen) in Jera Lenardič, bivša tekmovalka svetovnega ranga in njen slogan pove veliko “Climb for life, but climb with heart”. Na taboru je bilo prvi dan 6 otrok, drugi dan pa sta se nam pridružila še dva, torej skupaj 8. Starost otrok je bila od 10 let, s plezalnim stažem enega do treh let. Večini je plezanje bolj igra in zabava kot pa neka resna dejavnost, seveda z izjemami, tako, da smo poleg plezanja počeli še veliko drugih stvari. Naš tabor bi lahko imel kar naziv outdoor počitnice.

 

Po postavitvi našega baznega tabora v kampu, (nekaj več časa smo namenili postavitvi skupnega prostora ali naše kuhinje, velikega Mountain Hardwear šotora Space Station, brez katerega bi v danih razmerah bili zagotovo kar v stiski) smo se odpravili na plezanje v plezališče Bellevue. Uležane platke so bile klub ocenam kar zahteven zalogaj. A prav je, da občutimo tudi to. Na žalost nas je kmalu pregnal močan naliv. Pozno popoldne smo se zaradi vremenskih razmer poizkusili v novem športu – bowling.

Četrtkovo jutro je bilo megleno in vlažno. A vseeno smo pretekli krog okrog kampa in se malo pretegnili. Takoj je bilo bolje. Po obilnem zajtrku smo se odpeljali na staro Bohinjsko Belo. Plezališče je super za otroke, saj postreže z nekaj zelo lahkimi smermi in tudi težje so lepe in plezljive. Pa še prostor v plezališču je dokaj velik in omogoča igro. Seveda nas je okoli tretje popoldne spet pregnal dež. A mogoče še celo dobro, da nas je, ker smo res plezali veliko in smo šele kasneje začutili utrujenost.
Privoščili smo si pico za kosilo. Da se ne bi polenili nas je osvežilo bohinjsko jezero. Večer v kampu pa je minil ob igri nogometa.

Petek je bil pa težak. Utrujenost od plezanja na Boh. Beli se je šele pokazalo sedaj. Obilno jutranje pretegovanje je malo oblažilo utujene ude. Otroci so želeli ponovno plezanje v plezališču Bellevue. Sonce in utrujena telesa so poskrbela, da smo plezali nekoliko manj. Tako smo se podali nazaj v kamp, odšli do Save, zakurili ogenj in za kosilo smo imeli piknik varianto. Vmes pa non stop čofotanje po Savi. Super je bilo.
Zvečer še hitra delavnica slacklina (hoja po gurtni) in sprehod do “centra” Boh. Bistrice na sladoled.

Sobotno jutro je bilo prelepo. Po zajtrku smo se odpravili v planine. Obiskali smo Uskovnico. Kako mirno in lepo je tam.  Razgledi fenomenalni.
Sredi dneva smo se ponovno ohladili v Savi v kampu.
Popoldne pa preživeli v plezališču pod Skalco. Tu je nekaj zelo lahkih smeri. Tiste malo težje pa so kar težke. A vsem je šlo odlično!
Za finiš sobotnega popoldneva smo se zapeljali so Pac sporta (Hostel pod Voglom) in tam je ob jezeru vrv, s katero “poletiš” nad jezero in nato skok v vodo! Top!!! Na zelenici pri hostlu je Eva Brovinsky (Leteča joga) imela delavnice acroyoge in tako smo na hitro poizkusili tudi te akrobacije. Hvala Eva!
No, še en vrhunec sobote – kamp Danica organizira večerne pohode z baklami po kampu in okolici. Seveda smo se udeližili takšne avanture. Super je bilo! Nekaj novega za vse! In vodič je bil odličen – izvedeli smo kar nekaj novega o samem kraju.

Naša zadnja noč je bila nekoliko bolj pesta. Dež je lil celo noč! Tako so starši prišli v nedeljo nekoliko prej, kot je bil prvotni dogovor. A vseeno je nedeljsko dopoldne bilo toliko v redu, da smo lahko pospravili naš tabor. In si celo privoščili plezanje. Smeri v plezališču pod Skalco so bile sicer kar mokre, sploh tiste lažje, a vseeno, mi se nismo dali in kljub temu preplezali kar nekaj smeri.

Plezalni tabor Bohinj 2016 za malčke je bil super! Tiste male obrazke in prisrčne izjave vseh udeležencev kar malo pogrešamo! A gremo naprej!

Tekom leta bomo vsi pridno trenirali, si privoščili kakšen plezalni izlet v skalo v toplejše konce Slovenije, mogoče tudi večdnevni plezalni pobeg. Drugo leto pa – Bohinj – ponovno prihajamo!!!